Zakaj je glasba v božičnem času tako pomembna?

Domov / post / Zakaj je glasba v božičnem času tako pomembna?

Glasba je vir udobja in miru, povezave med družino in prijatelji, spodbuja razvoj pri dojenčkih in otrocih in spodbuja področja možganov, ki so povezana z motivacijo, nagrajevanjem in čustvi.

Tukaj je še nekaj razlogov zakaj je poslušanje in izvajanje glasbe v tem prazničnem času tako pomembno.

Glasba nam pomaga ustvariti in priklicati močne spomine (lahko sproži vesele spomine in je pogosto pomemben del dragocenih družinskih tradicij).
Glasba lajša stres (brez dvoma so tudi prazniki lahko stresni :D).
Glasba nas povezuje. Raziskave kažejo, da lahko poslušanje glasbe kot skupna izkušnja aktivira in sinhronizira podobne nevronske povezave pri vseh sodelujočih. Ta uskladitev lahko povzroči občutke empatije in skupne namere, ki spodbujajo pozitivno socialno interakcijo in povezanost. Glasba je način povezovanja s starejšimi sorodniki in ustvarjanja vezi med najmlajšimi in najstarejšimi družinskimi člani.
Glasba podpira proces staranja, saj sodelovanje v glasbenih dejavnostih pomaga ohranjati možgane aktivne in angažirane ter nas podpira fizično, družbeno in čustveno. Izmenjava spominov iz njihove preteklosti in poučevanje teh pesmi prihodnjim generacijam je lahko vesela tako starejšim pripovedovalcev kot družinskih članov, ki poslušajo in ustvarjajo nove spomine.
Glasba je koristna za otrokov razvoj. Glasba spodbuja družbeni, fizični, kognitivni in čustveni razvoj ter spodbuja jezikovne in koncentracijske sposobnosti, samozavest in samospoštovanje. V zgodnjih letih aktivno ukvarjanje z glasbo, poslušanje ali izvajanje glasbe, spodbuja razvoj možganov in naravno podpira rast, ki je bistvena za življenje in učenje. Zato pravimo, da učenje glasbe podpira vse učenje.

Božična pesem

Preden se poglobim v zgodovino božičnih pesmi, morate razumeti, zakaj je božič sploh praznik. Božič ni bil vedno božič. Stoletja pred Jezusovim rojstvom so v tem času številni Evropejci praznovali svetlobe in rojstvo v najtemnejših zimskih dneh. To praznovanje je bilo znano kot “zimski solsticij”. Tako da izbira datuma izvira iz tega poganskega praznika svetlobe in rojstva, ki so ga nadomestili z rojstnim dnem Kristusa. Natančen dan Jezusovega rojstva ni znan, ampak v 3. stoletju so kristjani začeli premišljevati o točnem datumu. Torej je trajalo skoraj 300 let, preden se je praznik Kristusovega rojstva uveljavil v cerkvi.

Cerkev je torej nadomestila poganski praznik s krščanskim. Vendar to naj ne bi bil glavni razlog pri izbiri datuma. Glavni razlog je ta, da so vzeli tisti čas leta, ko se začnejo dnevi ponovno daljšati in sonce dobiva večjo moč. Torej nastop zimskega solsticija. S soncem znova prihaja svetlobe v naravo, ki obljublja pomlad. Cerkev pa z božičem praznuje prihod Kristusa, simbol trajne svetlobe, ki je bil do takrat v temi in grehu.

Večji del prvega krščanskega tisočletja je bil božič manj pomemben praznik kot velika noč. Drugo tisočletje je bilo priča številnim izrazito božičnim žanrom, zlasti kolednici, ki prvotno ni bila izključno za božič. Večina kolednih pesmi se sama po sebi ni začela kot verske pesmi. Številne pesmi so bile ljudske pesmi povezane z različnimi letnimi časi, vključno z božičem. Po verovanju so koledniki prinašali k hiši blagoslov, zdravje in srečo ljudem ter živini.

Sčasoma so se majhne skupine ljudi (koledniki) začele zbirati in od vrat do vrat, kjer so prepevali božične pesmi. Od hiše do hiše so peli, voščili praznike in prosili darov v času od predbožičnega večera do svetih treh kraljev. Ob svojem prihodu so bili deležni daru – največkrat so bila to jajca, klobase in slanina. Božične kolednice so danes izgubile svojo funkcijo, saj koledujejo le še redkokje. Pesmi pa se pojejo kot božične pesmi.

Božič je praznik, ob katerem se je nabralo največ običajev, zgodb, pripovedk, legend in pesmi, različnih od naroda do naroda, saj ga vsako ljudstvo drugače občuti in doživlja. Božične pesmi so preproste, vendar polne domačega in iskrenega občutja. Skozi čas so se neprestano spreminjale, saj jih je ljudstvo pelo dvesto in več let prej, preden so bile zapisane.

Najbolj znana in priljubljena božična pesem je prav gotovo Sveta noč, ki je nastala za božič leta 1818 v Oberndorfu v Salzburgu. Župnikov pomočnik Jozef Mohr je napisal besedilo, Franz Xavier Gruber, organist v Oberndorfu, pa ga je uglasbil. Na sam sveti večer je Mohr prinesel Gruberju besedilo s prošnjo naj ga uglasbi za dva solo glasova in zbor ter prepiše še spremljavo za kitaro. Gruber je to takoj naredil in pesem so peli že pri tisti polnočnici. Sčasoma se je razširila po svetu in je postala najbolj znana in najbolj priljubljena božična pesem brez katere si ne moremo predstavljati božiča.

Klasična božična glasba

Medtem ko so bile božične pesmi nedvomno pesmi ljudi, je obstajala tudi druga vrsta božične glasbe, ki so jo ustvarjali klasični skladatelji: Vivaldi, Mendelssohn, Čajkovski, Bach in Händel. Mnoge od teh skladb je naročila cerkev in so bile napisane za izvajanje med bogoslužjem, če so imele ustrezne orgle in dovolj nadarjenega igralca ali celo zasedbo.

Božič je pred nami, kar pomeni, da je čas, da ponovno odkrijemo vse tiste najljubše praznične glasbene skladbe. Od tradicionalnih božičnih skladb do draguljev, ki jih morda še niste slišali. Včasih med počitnicami potrebujete oddih od popularne glasbe, od Rudolpha, Mariah in Frostyja. Sezona je tudi za priljubljene klasične skladbe in ta seznam skladb iz preteklih stoletij vas čaka, da se potopite v počitnice na staromoden način.

Za mnoge od nas je glasba del naših božičnih spominov in tradicije. Enako velja za številne božično ljubeče klasične skladatelje skozi stoletja, zato ni presenetljivo, da so mnogi od njih sami napisali božično glasbo. V približnem kronološkem vrstnem redu od najstarejšega do najnovejšega je tu seznam 20 najboljših skladb klasične glasbe, napisanih za božič.

Naj ta seznam prinese nekaj klasičnega veselja v vaše počitnice.