Učenje violončela

Violončelo je srednje velik inštrument, ki spada v družino godal in se igra sede. Njegov ton je mehek in topel in ima velik razpon od zelo nizkih do visokih tonov. Violončelo je lahko solističen inštrument, lahko pa se igra v manjši skupini ali v orkestru. Velikost inštrumenta se prilagaja velikosti violončelista, učenje violončela pa je primerno za otroke in odrasle.

Učenje violončela se prične s spoznavanjem inštrumenta, njegovih delov ter glavnih načinov igranja nanj. Po nekaj mesecih učenja je začetnik že sposoben zaigrati prve prave enostavne pesmice. Igranje violončela se je zelo razširilo, saj je trenutno izredno popularen inštrument tudi v zabavni glasbi. K temu je zagotovo dobro pripomogel tudi popularen in svetovno uspešen duo Two Cellos.

Nakup violončela:

Zaželeno je, da ima vsak, ki se začne učiti violončelo, svoj inštrument. Je inštrument, ki ni situiran na enem mestu (kot npr. klavir). Vsak ga nosi s seboj in vedno igra na isti – lasten inštrument. Če otrok že kot majhen začne z učenjem, violončelo »raste« skupaj z njim. Končna velikost inštrumenta (celinka) je namenjena odraslim osebam, zato imajo otroci na začetku prilagojeno velikost. Z otrokovo rastjo se mu prilagaja tudi velikost čela. Otroci si večinoma sposodijo začetne inštrumente (na glasbeni šoli, v trgovini ali pri goslarjih). Za nakup se običajno odločijo, ko pridejo na končno velikost. Seveda je zelo zaželeno in priporočljivo, da pred nakupom katerekoli velikosti inštrumenta starši obvestijo učitelja in se z njim posvetujejo. Glede na otrokove ambicije se lahko izbira tudi med različnimi rangi inštrumenta, kar pa vpliva tudi na ceno.

Kdaj začeti:

Najbolje je, če otrok s učenjem začne že zgodaj. Z glasbeno pripravnico (4–5 let) na najenostavnejši način spozna inštrument, se z njim seznani preko igre na najbolj primarni način in ga vzljubi za celo življenje.