Pri glasbeni nadarjenosti gre za sposobnosti, ki so povezane s slušno govornimi sposobnostmi.
Otroci že zgodaj proizvajajo različne glasove. Zelo zgodaj in zelo natančno posnemajo tone, ki jih pojejo drugi in že pri majhnih otrocih je moč zaslediti igranje z zvoki, ki je ustvarjalno.
Sredi drugega leta naredijo otroci pomemben korak v glasbenem razvoju. Izmišljajo si spontane pesmi in začnejo peti kratke odlomke znanih pesmi, ki jih slišijo v svojem okolju. V tretjem in četrtem letu pa prevladajo melodije prevladujoče kulture, medtem, ko tvorjenje spontanih pesmi in raziskovalne igre z zvoki postopoma izginejo. Vpliv okolja je torej v teh fazah otrokovega razvoja velik.
Kaj se dogaja z otrokom ob vstopu v šolo?
Kar zadeva učenje pesmi, opažajo pri otrocih večje razlike kot pri učenju jezika. Nekateri otroci že pri dveh ali treh letih znajo dolge odlomke pesmi, medtem ko imajo drugi težave z oblikovanjem točne melodije še v šestem ali sedmem letu.
Kar lahko zasledimo je, da imajo otroci ob vstopu v šolo že predstavo o tem, kaj naj bi bila pesem in so sposobni kolikor toliko točno ponoviti melodije, ki jih slišijo okoli sebe.
Zanimivo je, da po vstopu v šolo ni več opaziti posebnega intenzivnega spontanega glasbenega razvoja pri otrocih.
Torej, je zelo pomembno, da starši vzpodbujajo glasbeno nadarjenega otroka takoj, ko to ugotovijo in mu omogočijo vključitev v nadaljnje šolanje. Seveda v kolikor otrok izkaže interes do glasbe in ni to le nekakšna ambicija in skrita travma staršev.
Razvoj otroka skozi glasbo, glasbeno šolo in kdaj pričakovati krize
Glasbene sposobnosti so odvisne od genetskih faktorjev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Od okolja v katerem otrok raste in se razvija pa je kasneje odvisna njegova glasbena inteligenca. Ta se izraža s tem, v kakšni meri je otrok sposoben pokazati znanje okolju in ljudem okoli njega. Na to inteligenco močno vplivajo čustva, kako neka oseba čustveno doživi pojem glasbe. Kako to sprejme in ali mu glasba vzbuja občutek ugodnega čustvenega stanja.
Do osmega ali devetega leta lahko glasbeno nadarjeni otrok praktično deluje zgolj na osnovi svoje nadarjenosti . Glasbenih del se zaradi dobrega posluha in spomina hitro uči, pri čemer mu ob tem ni potrebno vlagati veliko truda.
Okoli devetega leta se začne obdobje bolj intenzivnega razvijanja spretnosti. Otrok mora pričeti resno vaditi. To lahko povzroči prvo »krizo«, saj se začne otrok zavedati, da se bo moral odreči drugim vrednotam, če se želi posvetiti glasbeni »karieri«. Druga, bolj odločilna kriza pa nastane na začetku adolescence.
Tudi ob veliki glasbeni nadarjenosti, ni nujno, da človek postane velik glasbenik.
Pogojev za dosego uspešnosti kljub vidni glasbeni inteligenci, ki jo zaznamo pri otrocih, mora biti več. Vsekakor je eden izmed bistvenih tudi vztrajnost, disciplina, podporno okolje. Seveda pa se morajo za izredni uspeh glasbenika uspešno odviti še številne druge stvari v življenju, na katere pa včasih sami niti nimamo vpliva.
Naj navedem še nekaj zanimivosti, ki so nam lahko dobra motivacija in spodbuda:
– Beethovnov glasbeni učitelj mu je nekoč dejal, da kot skladatelj nima upanja..
– Walta Disneyja je časopisni urednik odpustil, češ da »nima dobrih idej«
– Einstein je znal govoriti šele, ko je dopolnil četrto leto, brati pa je znal šele pri sedmih letih.