
Vsak starš in otrok se kdaj srečata s »krizo« oz. nemotivacijo pri obiskovanju interesnih dejavnosti.
Do njih pride ponavadi zaradi previsokih pričakovanj, premalo dokazovanja in spodbude ali pa preprosto zaradi zgleda iz okolice (npr. prijatelj brez interesnih dejavnosti, ki se cele dneve lahko igra zunaj).
Ko pridemo do faze, da bi nek hobi opustili je najpomembneje, da se z otrokom okoli tega iskreno pogovorimo.
Otrok naj si na list papirja zapiše, kaj mu ta dejavnost prinaša pozitivnega in kaj ga moti.
Priznan pedagog Marko Juhant pravi, da če se za nekaj zavestno in sami odločimo, ne smemo obupati na sredini. Če se na začetku leta odločimo, da neko dejavnost obiskujemo, vztrajajmo vsaj do konca šolskega leta. Za dejavnost naj bi se odločili sami, z odgovornostjo in vedenjem, kaj obiskovanje pomeni.
Preden dejavnost opustimo, poskusimo poiskati rešitev, da bo obiskovanje še vedno mogoče, a v večje zadovoljstvo. Pogovorite se z nosilcem dejavnosti (učitelj, trener,…), otrok naj da predloge, kaj bi mu dvignilo motivacijo, vendar pri tem nato tudi vztraja. Npr. v glasbeni šoli, naj igra pesmico, ki si jo zelo želi, četudi morda ni v učnem načrtu, naj se udeleži več oz. manj nastopov; če mu je učenje prezahtevno, naj poskusi morda s čim lažjim.. V kolikor potrebuje več pohvale, da ga le to motivira, naj jo dobi – seveda zasluženo,…). Otrok naj ugotovi kaj bi lahko izboljšal sam in kaj je tisto, kar ga moti, pa ni njegova krivda.
Ne čakajmo predolgo, da motivacija otroka čisto izgine. Pogovorimo se ob vsakem najmanjšem problemu in le te rešujmo sproti.
Opozorite učitelje, če je otrok perfekcionist. Saj je v tem primeru nujno, da se ves čas pogovarjate o otrokovih pričakovanjih. Ravno tako jih opozorite, če je otrok zelo občutljiv. Le tako bodo lahko pristopili k učenju na pravilen način, ki otroka ne bo spravljal v stres in ga omejeval.

Kako preživimo krize pri interesnih dejavnostih?
V glasbenih šolah kriza ponavadi nastopi okoli 3., 4. leta obiskovnja pouka, ko se zahtevnost dvigne na nov nivo, ne igramo več krajšnih del ampak daljša in se napredek pokaže kasneje kot v prvem razredu. Zato je naloga dobrega pedagoga, da se okoli tega pogovori z učencem, da morebitne krize rešujeta skupaj in, da se otrok zaveda, da ni nič slabši, če igra eno pesmico dva meseca in ne več le en teden.
Torej, če povzamemo:
Ves čas iskreno komunicirajte z učitelji, jim zaupajte, sproti rešujte probleme, bodite vključeni v otrokovo izobraževanje in vključite v reševanje morebitnih problemov tudi otroka.
Predvsem je pomembno, da takšna obdobja kriz premagujete skupaj!
Želimo vam čim manj kriz! ????
Vse, kar morate vedeti o glasbeni šoli in o posameznem instrumentu, si lahko preberete v BREZPLAČNEM glasbenem priročniku, ki si ga lahko prenesete TUKAJ.
