Bil je lep pomladni dan. Toplota sonca je ravno prav ogrevala dolino in v mestu, kjer so živeli Murnovi, je po ulicah mrgolelo ljudi, ki so posedali pred lokali in se v živahnih klepetih družili na soncu.
Dobra volja je sevala naokoli. Glasba je donela od vsepovsod, tu in tam pa si je kakšen mimoidoči žvižgal v znanem ritmu.
Mama Murn je vsa vesela hitela s tržnice in med potjo kupila še karte za večerno predstavo, s katero je želela prese netiti svoje doma.
Po kosilu so že vsi nestrpno čakali na mamino presenečenje. Špela in Miha sta uganjevala, a zaman. Oče Murn je raje počakal na mamo Murn, in se prepustil presenetiti.
Mama je naposled vsakemu dala v roke karto, na kateri je bila napisana ura, datum predstave ter številka sedeža. »Hura!« so vsi v en glas zavriskali. »Prvič bomo odšli na predstavo v novo opero!« je dodal Miha. »Joj kako se že veselim,« je pripomnila Špela, ki je že odhitela v svojo sobo in se razgledovala po omari, kaj bo lepega oblekla.
Dogovorili so se, da bodo odšli malo prej in si ogledali mogočno stavbo Opere tudi od zunaj. Nestrpno sta otroka čakala na večer, ko se bodo odpravili na predstavo.
In so se. Stavba Opere se je dvigala iznad vseh ostalih in pročelja z dekorji so jo krasila okoli vseh vrat in oken. Kupolasta streha pa je le še poudarila njeno lepoto. Vsem se je stavba zdela čudovita in zelo mogočna napram ostalim. Kar vabila je v svojo notranjost, ki je tudi žarela v eleganci temno rdečih preprog in oblazinjenih stolov v dvorani.
Oder je bil pomaknjen v ozadje kajti pod njim so sedeli glasbeniki, ki so si že oglaševali svoje instrumente. Čudni zvoki vseh glasbil so se pretakali po dvorani. A bilo je pomembno, da vsem glasbenikom toni zvenijo enako in, da so med seboj uglašeni. Ljudje so se posedli na svoje sedeže in nastala je tišina.
Ploskanje je naznanilo prihod dirigenta orkestra in nežni zvoki glasbe so pomenili pričetek predstave.
Dvignila se je zavesa in na odru so se v krasnih oblačilih pod pravljično kuliso prikazali nastopajoči pevci.
Operna predstava se je začela! In to ni kar navadna predstava! Nastopajoči igrajo v predstavi in namesto govora pojejo. Vse se dogaja skozi glasbo, ki še poudari občutke in čustva ljudi, ki jo poslušajo.
Doživetje je Špelo in Miha navdušilo. Nepremično sta opazovala prizore in petje ju je poneslo v čudovit svet umetnosti. Glasba je izzvenela, zavese so se zaprle, Špela in Miha sta začudeno pogledala starša. »Ali je že konec?« sta vprašala . »Sedaj je konec prvega dejanja,« jima je pojasnila mama Murn.
Nato je otrokoma razložila, da je vsaka opera sestavljena iz več dejanj. Ko se konča prvo, morajo pripraviti nove kulise in novo postavitev na odru, za novo zgodbo. »Naša predstava ima tri dejanja;« jima je še pojasnila. »Aha, torej bomo gledali še dva nova dejanja,« je modroval Miha. »Seveda, sedaj pa odidimo na hodnik, da malo pretegnemo noge, saj imamo še nekaj časa do konca odmora!« je dejal oče Murn.
Miha in Špela sta se do sedaj že veliko naučila.
Torej; danes sta na predstavi, ki se imenuje opera / opera je igra, kjer nastopajo pevci v vlogi igralcev /opera je sestavljena iz več dejanj / vso glasbo za ozadje igra orkester, ki je skrit pred odrom na katerem pojejo pevci / pevci se imenujejo operni pevci / pojejo čisto na poseben način, saj njihovo telo predstavlja instrument in ni vseeno kakšen ton iz njega izvabijo/ gre za petje, kjer je potrebno veliko vaje in discipline, da ga obvladaš / glas dobrih opernih pevcev cenijo širom po svetu / malo je takšnih pevcev, ki s svojim glasom dvignejo na noge celo dvorano ljudi, zaradi navdušenja, ki ga občutijo ob tem.
Ob konce vseh dejanj in s tem predstave je občinstvo navdušeno ploskalo in pevci so se priklanjali z odra, kot tudi dirigent s svojim orkestrom.
Polni novih vtisov je družinica Murn odhajala iz veličastne operne hiše. Med potjo domov so opisovali svoje najljubše prizore iz predstave. Še dolgo v noč sta se brat in sestra, Miha in Špela pogovarjala o nepozabnem večeru in novem znanju.
Špela je Mihu predlagala, da bosta naslednji dan pregledala vse zvrsti petja, ki obstajajo in se morda naučila razlikovati med njimi.
A zagotovo sta vedela, da je za operno petje potrebno končati vse glasbene šole in opraviti vse zahtevne avdicije za nastope. In ravno zato je opera tako posebna, saj so posebni tudi pevci, ki nastopajo v njej!
Avtorici: Lucija Perko in Mateja Mlakar
Vse, kar morate vedeti pred vpisom v katerokoli glasbeno šolo, in o posameznem inštrumentu, si lahko preberete v BREZPLAČNEM glasbenem priročniku, ki si ga prenesete TUKAJ.
